»Ne vem, ali Evropa razpada, ampak vesel sem, da sem na strani povezovanja - film je namreč vezivno tkivo med ljudmi.«

»Všeč mi je bila pozornost, zato sem postal igralec.«

»100 filmov je slabih, 50 jih lahko gledaš s kozarcem vina, 50 pa je dobrih.«

»Novinarji so Paula Morrisseyja spraševali o njegovem naslednjem projektu, Fankensteinu, in o tem, kdo ga bo igral. Iztegnil je prst kot Bog na Michelangelovi freski in pokazal name: gospod Kier. Ozračje v sobi se je v hipu spremenilo. In tako sem zaslovel: v enem samem hipu.«

»Rad imam grozljivke, kajti če že igram manjšo vlogo, je bolje biti zlobnež in prestrašiti ljudi kot igrati nekoga na poštnem uradu, ki gre domov k ženi in otrokom. Občinstvo si te bolj zapomni.«

»Igralci vedno rečemo, da ni problema, ko se potegujemo za vlogo, ne glede na to, kaj nas prosijo. Na konju naj odjezdim v nebo? Seveda, ni problema! Šele na snemanju se potem spomniš, kaj vse si obljubljal in da bi bila to lahko težava.«

»Vesel sem, da vidim toliko mladih ljudi, različnih generacij, vesel sem, da šport poveže vse.«

»Dokazujemo, da ko Putin napade svobodno državo in ogrozi stabilnost v Evropi, se tudi drugi povežemo.«

»Odraščal sem na italijanskem Krasu in v naših krajih ima vsaka družina koga, ki je delal v ladjedelnici v Tržiču in je bil mnogo let izpostavljen azbestu – moj oče, dedek, stric, vsi so delali tam. Ni rečeno, da bo vsak od njih zbolel, vsi pa živimo s strahom, da se bo nekoč nekaj zgodilo, da se bo bolezen pojavila. Hotel sem spregovoriti o tem strahu.«